Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Čeprav smo šele v začetku novembra, pa lahko rečemo, da je za Edom Terglavom novo pestro leto. Selektor slovenske hokejske reprezentance je maja z risi spisal zgodovino, a davek plačal na osebnem področju. V Franciji je pri Grenoblu kljub temu sprejel dodatne zadolžitve, zdaj pa je za kratek čas z glavo spet tudi pri izbrani vrsti.
Slovenska hokejska reprezentanca se je po torkovem zboru v tradicionalni bazi na Bledu včeraj odpravila na Poljsko, kjer jo v Sosnowiecu čakajo tri tekme novoustanovljenega evropskega pokala narodov. Tekmovanje, ki običajnim prijateljskim tekmam dodaja več tekmovalnega značaja, bodo risi danes odprli s tekmo proti Veliki Britaniji, nato sledita še obračuna z domačini in za konec z Italijani.
Precej premešana in znova pomlajena slovenska zasedba je na Poljsko seveda odpotovala pod vodstvom selektorja Eda Terglava, za katerega je to začetek tretje sezone na čelu risov. V svojih prvih dveh je, če izvzamemo neuspešen lov na nastop na olimpijskih igrah, dosegel in presegel zastavljene cilje. Lani spomladi (še v sezoni 2023/24) je kar malce nepričakovano in ekspresno moštvo popeljal nazaj v elitno divijo, maja letos pa so Slovenci v Stockholmu šele tretjič v zgodovini – in prvič po 20 letih – obstali med najboljšo svetovno druščino. Da je vse skupaj še večji uspeh, mu je oboje uspelo s pošteno pomlajeno reprezentanco.
A vse vendarle ni bilo rožnato, prav na SP je imel Terglav zdravstvene težave zaradi preobremenjenosti in utrujenosti. Izpustil je tudi dve tekmi, ki jih je s klopi vodil njegov pomočnik Andrej Tavželj. Kaj se je dogajalo, kako je to pustil za seboj in zakaj je kljub temu na klubskem področju v Grenoblu sprejel dodatne naloge? Kaj ga z reprezentanco čaka v novi sezoni, kako gleda na novo tekmovanje in koliko mu pogled že uhaja proti maju, ko bo Slovenija v Švici spet igrala med elito?
Intervju: Edo Terglav
Edo, prvič se srečamo v živo po majskem svetovnem prvenstvu, ki je prinesel obstanek med elito, prvi po 20 letih. Kako zdaj, po nekaj mesecih, gledate na uspeh iz Stockholma?
V zadnjem mesecu sem več razmišljal o tem, malce sem obujal spomine. Zelo sem ponosen in vesel nad doseženim. Z igralci in ostalimi v vodstvu smo že od prvega dne delali na polno, čeprav nismo vedeli, kakšna ekipa bo potovala na Švedsko in kdaj bosta Olimpija in Jesenice končala mednarodna tekmovanja. Ekipa je bila zelo mlada, a smo že po prvi prijateljski tekmi z Italijo videli, kako so igralci igrali. Vsak teden smo napredovali, ekipa se je dvigala. Po zadnjem rezu v Mariboru je doma ostalo nekaj izkušenih fantov, zaupali smo mlajšim, ki so bili zraven od začetka. Ponudili smo jih priložnost. Priznam, malo smo tvegali, saj smo imeli zahtevno skupino. A na koncu je ekipni duh naredil svoje, bili smo uspešni. To je spodbuda za naprej za vse mlajše hokejiste, da se z delom in pravim obnašanjem da veliko doseči.
Na Švedskem ste imeli nekaj zdravstvenih težav, zaradi utrujenosti oziroma preobremenjenosti ste izpustili tekmi proti Švedski in Avstriji. Ste zdaj v redu?
Tudi sam še točno ne vem, kaj se je zgodilo. Ampak na srečo je zdaj zdravstveno vse v redu, opravil sem številne teste v Franciji, tudi vsak mesec imam pregled. Utrujenost in dolga sezona sta naredili svoje. Iz tega sem se veliko naučil, saj sem oseba, ki se premalokrat ustavi. Zdaj vem, da si moram večkrat vzeti te trenutke, znam se pravilno odzvati.
Kako težko je nasploh ves čas vzporedno peljati dve nalogi: klub in reprezentanca?
Težko je, zato je organizacija še toliko bolj pomembna. In disciplinirano slediti načrtu. Samo da par dni ne slediš, moraš potem delati za nazaj. Delam pa letos v klubu drugače, več nalog predajam trenerjem. Naučil sem se veliko, zato je lažje, kot je bilo. Dela je veliko, a vem, kaj me čaka, znam se pripraviti.
V Grenoblu ste prevzeli tudi vlogo športnega direktorja.
Malo smo obrnili vloge, s trenerjem še naprej sodelujeva, zraven pa sem tudi športni direktor. Imamo namreč štiri ekipe – eno v prvi, eno v drugi in eno v tretji ligi, zraven je še mladinsko moštvo. Zadolžen sem za trenerje in njihove smernice v vseh štirih. Vodim bolj trenerske štabe kot pa igralce.
Pred vami je prvo reprezentančno okno v sezoni. Po ustanovitvi evropskega pokala narodov verjetno zadnji v tako pomlajeni zasedbi, v prihodnjih letih bo rezultat pomemben. Bodo mladi vseeno dobili dovolj priložnosti?
Mladi … Maja je bilo veliko mladih hokejistov že zraven. Tudi starejši se ne bodo pustili (smeh). Če pa bodo mlajši igrali več in bolje od starejših, bodo dobili prednost. Tako je to v hokeju. Ekipe in reprezentance so vse mlajše. Pomembno je, da v izbrano vrsto prihajajo mladi, jedro moštva pa je vedno starejše. Da se prvi učijo od drugih.
Kaj pričakujete od tokratne akcije na Poljskem?
Italija bo verjetno zelo popolna, saj jih čakajo olimpijske igre. Poljska je doma vedno zelo močna, Britanci pa po navadi pripeljejo zelo veliko mladih. Čaka nas zelo težak turnir. A bolj kot na tekmece gledam na našo reprezentanco, na vsakega fanta posamezno. Kje je zdaj, koliko je napredoval … Videli bomo, kako hitro se lahko po kratkih pripravah privadijo na raven, kako se gibajo po ledu. Vsak dan pričakujem boljšo tekmo, da bo čim manj padcev in nihanj.
Koliko vam v smislu sestavljanja reprezentance že zdaj pogled seže proti maju in Švici?
Kar precej, spremljam tudi fante, ki jih tokrat še ni zraven. Nekaj je imeti dobre igralce, nekaj pa je, da jim damo prave vloge. Maja smo bili v Stockholmu zelo močni z igralcem več ali manj. To je bila nekoč vedno hiba. Zdaj pa smo imeli prave fante za te vloge. Pomembno je, da igrajo v teh vlogah tudi v klubih. Vsi pa se morajo dobro vključiti v ekipo. Pred SP nas čaka šest tednov priprav, težko je držati dobro energijo. Zato se morajo vsi prisotni zavedati svoje vloge. So tudi težki porazi … In maja nam je uspelo preprečiti negativnost. Ciljali smo na zadnji dve tekmi proti Avstriji in Franciji, ko smo dobili 4 od 6 možnih točk.
20 let je Slovenija čakala na obstanek med elito, a zdaj je treba na to pozabiti. Vse gre od začetka.
Vzeti moramo pozitivno in stopiti na realna tla. Spet moramo začeti graditi z ničle, zdaj. Včasih, ko misliš, kaj vse si dosegel, se stvari hitro poderejo. Vsak dan je nov dan, treba je delati, da si boljši kot včeraj. To je cilj priprav za mlade fante, da se učijo, kako priti do te ravni. In da jih je aprila in maja čim več. Da bo tudi trenerjem težko izbrati člane ekipe.
V vlogi selektorja ste tretjo sezono. Kaj ste se v tem času naučili in kaj bi spremenili? Rezultatsko vam z izjemo olimpijskih kvalifikacij ne moremo nič očitati.
Iz vsake stvari se kaj naučiš. Morda smo imeli ravno na teh kvalifikacijah avgusta lani največ samozavesti, da nam bo uspelo, saj je bila ekipa praktično popolna. Pa smo se najbolj opekli, ker nismo dali dovolj poudarka ekipnemu duhu, ampak igri. Kot trener se najbolj posvečam sistemom v igri, a v reprezentanci časa za to ni toliko. Hitro moraš ekipo spraviti na pravo raven. Zato sem to razmišljanje postavil v ozadje, bolj je pomembno, kako ekipa živi, kako delajo drug za drugega. Treningov in časa za uigravanja nikoli ni dovolj, bolj je bilo pomembno, da smo rasli iz tekme v tekmo. In to velja še danes.
Kako spremljate klubsko dogajanje v Sloveniji, kjer spremljamo dva ekstrema. Okrepljena Olimpija pri vrhu lige ICE, Jesenice pa na robu preživetja.
Za Olimpijo sem zelo vesel, da so naredili še par korakov naprej tako glede igre kot organizacije kluba. Fino je priti na tekmo, ljudje uživajo. Veliko stvari se dogaja izven ledu. Zato so zasluženo tam, kjer so. Res so zelo dominantni, vsaj kar spremljam od daleč. Tujci so veliko naredili za ekipo, so izkušeni fantje, kar je zelo dobro za slovenske mlade hokejiste, da so vsak dan z njimi in se od njih učijo.
Kar se tiče pa Jesenic … Pomembno je, da so zdržali in sploh začeli sezono. Kapo dol fantom, da trenirajo. In Niku, da dela z njimi. Poskušajo preživeti. To je pomembno za slovenski hokej. Ne samo zaradi imena kluba, ampak tudi zaradi fantov, ki igrajo tam. Če jih izgubimo, bodo zelo težko našli delodajalca. Posledično pa bo za vse reprezentance. Rabijo tekme. Upam, da bodo šle stvari v pravo, boljšo smer.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje